Vlaga in plesen

Vlaga
Image by freestocks
Vlaga
Vlaga
Vlaga
Vlaga
Vlaga

Vlaga

KONDENZACIJSKA VLAGA

Pri Kondenzacijski vlagi se plesen razvije kot posledica trajnejše obremenitve z vlago v samem prostoru.

Pri tem velja pravilo, da najprej izbruhne na najhladnejših mestih, ki so običajno posledica toplotnih mostov.

 

Na razvoj plesni tako vplivajo trije bistveni dejavniki:

- VIŠINA RELATIVNE VLAGE V PROSTORU.

- TEMPERATURA V SAMEM PROSTORU.

- TEMPERATURA POVRŠINE NA KATERI SE POJAVLJA PLESEN.

 

Vsi ti dejavniki pogojujejo točko rosišča. Ta določa, pri kateri temperaturi in relativni vlagi bo prihajalo do pojava kondenza na površinah.
 

KAPILARNA VLAGA

 Pri Kapilarni vlagi pa prihaja do vleka vlage iz zunanjosti v samo konstrukcijo. Najpogostejši vzroki so pritiski meteorne vode, zamakanja, oslabljena hidroizolacija.

Pri procesu kapilarnega dviga vlage porozne stene vpijajo vodo iz tal. Kapilarna vlaga se dviguje skozi pore in kapilare, običajne velikosti od 1 do 2/1000 mm. Voda prinaša v stene minerale in mineralne soli, ki ostanejo v steni, ko voda izhlapi. Vlago najmočneje vpijajo opeka, apnenec, gips in malta. 

Z izhlapevanjem vode se soli prenašajo na površino stene v območje ometa, kjer se v veliki koncentraciji kristalizirajo in odlagajo. Višina kapilarnega dviga je odvisna od debeline stene in kvalitete ometa.

Ali ste vedeli?

Stroški ogrevanja ali hlajenja so lahko tudi do 65 odstotkov večji kot pri suhem zidu, povrh vsega pa je življenjska doba stavbe z vlažnimi zidovi občutno krajša. V kubičnem metru zidu se lahko nabere tudi do 450 litrov vode, ki se po njem povzpne do šest metrov visoko ter s tem škoduje sami zgradbi in vašemu zdravju.

Škodljiva plesen.

Plesen

TIHI UBIJALEC

Puščica

Dejstvo, zakaj je plesen tako nevarna je ta, da so njene spore tako majhne, da se jih na glavo bucike lahko naseli tudi do 250.000 in lahko prodrejo v obrambne mehanizme organizma in se lahko pojavijo alergije, infekcije, poškodbe kože, ožilja in številne druge bolezni.

 Plesen, takšno ali drugačno, najdemo v skoraj vsakem stanovanju. Ker niso vse plesni nevarne in je njihovo toksičnost običajno mogoče dokazati zgolj z laboratorijskimi preiskavami, vendar jo je priporočljivo vedno odstraniti.

 

Spore plesni se enostavno in hitro prenašajo. Prilepijo se na gostitelja - človeka, žival, čevlje -  ali pa v stanovanje pridejo celo skozi odprto okno. Nato se ugnezdijo v vlažnem delu stanovanja in se začnejo razmnoževati. Najpogosteje je to na vlažnem lesu, stenah, tleh, kartonu in celo bombažnih izdelkih. 

Če začne plesen poseljevati vaše domove, lahko to postane izjemno nevarno za zdravje. 

Pojavijo se lahko alergije, infekcije, poškodbe kože, ožilja in številne druge bolezni.

Pri ljudeh se kot posledica izpostavljenosti plesni najpogosteje pojavljajo alergije in pomenijo reakcijo na nekaj ekstremno nevarnega in v skrajnih primerih celo smrtno nevarnega.

Razlog, zakaj je plesen tako nevarna, je ta, da so njene spore tako majhne, da se jih na glavo bucike lahko naseli tudi do 250.000 in lahko prodrejo v obrambne mehanizme organizma. Ko enkrat prodrejo v telo, se začnejo kopičiti v spodnjem delu pljuč in preko pljuč preidejo v krvni obtok. To lahko prepreči pljučem, da bi prenašala kisik v krvni obtok in povzroči brazgotinjenje pljuč, poškodbo drugih organov in v najslabšem primeru smrt.

PAZITE SE TOKSIČNIH PLESNI. Glede na to, da 90% časa preživimo v zaprtih prostorih, moramo zagotoviti, da bodo naši domovi zdravi. A na žalost večinoma niso.

Dolgotrajna izpostavljenost črni plesni tako lahko povzroči zastrupitev organizma, saj plesen sprošča toksine.

Zastrupitev se kaže z glavoboli, kašljem, vnetjem grla, težavami s sinusi, vročino, vrtoglavico ter slabostjo in je lahko, če je ne odkrijemo in začnemo pravilno ter hitro zdraviti, tudi smrtno nevarna.

Plesen lahko poškoduje notranje organe, ožilje, kožo,...

V najhujših primerih lahko plesen poškoduje notranje organe in povzroči celo odpoved organov pri ljudeh. 

Do tega pride, če spore plesni prodrejo v človeško telo in začnejo kolonizirati določene organe, se hraniti z njimi in medtem sproščati mikotoksin, ki je nevaren za ljudi. 

Mikotoksin je nevaren za vse notranje organe, vključno s srcem, pljuči in reproduktivnimi organi. 

Učinki izpostavljenosti plesni na reproduktivne organe še niso dobro raziskani, vendar pa so raziskave pokazale, da so imele ženske, ki so bile dlje časa izpostavljene črni plesni, težave z zanositvijo in da so doživele več spontanih splavov. 

Izpostavljenost pa je nevarna tudi za plod, saj so študije primerov pokazale, da so nekateri otroci, katerih matere so bile med nosečnostjo izpostavljene plesni, trpeli zaradi krvavitev iz pljuč.

Še več o plesni si preberite tukaj: Plesen in bolezen